Z Maretom se včasih malo pričkava glede lokacije najinih počitnic. Glavni razlog je, da se velikokrat znajdem ali na surfarski lokaciji s knjigo polno mivke v roki, ali pa na safariju brez partnerja ob sebi. Saj ne da ravno trpim, se pa včasih malo »zabunim«. Imava pač različne želje. Za Maui pa nisem ravno protestirala – in mi ni bilo žal ☺

Šla sva februarja 2010. Prvi vtis na otoku je bil popolno presenečenje. Preko interneta sva rezervirala sobo v poceni hostlu (ki naju je še vedno stal 75USD na noč) , zato mi je bilo jasno, da ne bova ravno v fensi apartmaju z bazenom. Kljub temu sem imela v glavi neko predstavo filmskih opedenanih »hula hula« Havajev in sem jih pričakovala vsaj v okolici tega »revnega« hostla. Potem pa sva se znašla v Paiji. Lepše vasice še nisem videla! Nizke barvne hišice, luštni kafiči in trgovinice, na tone hibiskusovih cvetov, zakajeni domačini, nasmejani obrazi, mladoporočenci, pick upi z obvezno pedlarsko dilo,...in